Ena najvplivnejših za vino specializiranih revij, ameriški Wine & Spirits, je med 100 najboljših vinskih kleti na svetu uvrstila tudi dve slovenski – Movio in Kabaja.
Obe kleti prihajata iz Goriških brd, pokrajine, ki je v ZDA od slovenskih vinorodnih okolišev najbolj odmevna.
Revija ob razkritju stoterice vsako leto v San Franciscu priredi tudi veliko gala pokušina izbranih vinarjev, tako da oktobra v Kalifornijo potujeta Aleš Kristančič (Movia) in Jean Michel Morel (Kabaj).
Beli Pinot Kabaj
Sivi Pinot Kabaj
Pokušina naj 100 vin bo potekala 20. oktobra v najvišjem nadstropju Metreona, za prigrizke pa bodo poskrbele najboljše sanfranciške restavracije. Cena vstopnice je vrhunskosti primerna (in za slovenske razmere, kjer obiskovalci odštejejo največ 30 evrov za vinske festivale, nepredstavljiva) – 125 dolarjev.
Za Kabaja, ki svoja vina zavzeto predstavlja tujini, uvrstitev med najboljše ni povsem nova – pri Wine & Spirits so ga med stoterico vpisali že leta 2013, enako velja za Kristančiča, ki se na seznam redno vpisuje že od leta 2007. Lep dosežek, še zlasti če vemo, da pri reviji daleč največ pozornosti namenijo ameriškim vinarjem in uveljavljenim Francozom, čeprav, tako pravijo sami, veliko pozornosti posvečajo novincem in prihajajočim zvezdnikom na vinskem nebu.
Kabaj – iz Pariza v Brda
Podobno impresivno je videti tudi posestvo Kabajev v briškem Šlovrencu.
Iz jedilnice, kjer gostom Katja Kabaj Morel postreže s starimi briškimi jedmi (s kakim francosko-italijanskim detajlom, kot je kremasta gorgonzola dolce ob briški frtalji), sega razgled na drugo stran vinogradov, pod živo rumeno vilo v značilnem sredozemskem slogu pa se razteza teritorij Jeana Michela Morela, Francoza, ki ga je iz rodnega Pariza (tja se še vedno vrača na reden odmerek svetovljanstva, ki mu pritičejo tudi obvezne ostrige ob kozarčku šampanjca) karierna pot najprej zanesla v Italijo, od tam pa je bil le korak do Brd, kjer se je s poroko z domačinko ustalil leta 1989.
Kabajeva vina, od daleč prepoznavna po morda najbolj izčiščenih in minimalističnih vinskih etiketah pri nas, imajo širok razpon, ki prav tako vključujejo tudi nekaj modnih različic z daljšo maceracijo, med dražjimi pa so tista iz amfor, pridelana po gruzijski metodi, a ostajajo relativno v mejah klasike.
Jeanu niso všeč pijače z visoko vsebnostjo alkohola, zato nikdar ne dela vin, ki bi alkoholno segala v višave. Njegov trg je Japonska, ZDA, cenijo ga tudi sosedje. Letno pri Kabajih napolnijo med 60.000 in 70.000 steklenic. Vsa vina najmanj eno leto zorijo v francoskih sodčkih, nato pa še več mesecev v steklenicah.
